Ali tudi "višinske priprave". Seveda je bilo v prvem planu uživanje in ne trening. Namen je bil prevozit vse prelaze, ki so v maratonu dles dolomites. Za vse prelaze sem porabil tri dni, tako da tisti, ki to zvozijo v enem dnevu...kapo dol.
Sicer sem nekatere prevozil iz obeh strani, to so Passo Campolongo, Passo Pordoi in Passo Gardena.
Nad vsem skupaj seveda navdušen, ceste ni primerjave z našimi in pa gore zelo lepe. Z nogami sem pa tudi zadovoljen, ker nisem imel nobene krize. Če bi moral izbrati naljubši prelaz ga prav ne bi mogel, ker so vsi po svoje lepi, no edino Fedaia se mi je zamerila, ker se zgleda tam inženirjem ni zdelo vredno nardit kak ovinek več.
Za zadnji dan me je mikalo iti še do Stelvia (z avtom do vznožja, seveda), ampak je bila slaba napoved, tko da sem šel kar domov.



Pordoi - prvega ne pozabiš nikoli. Sicer sem se na vseh takole slikal, višine so pa vse tam ene 2200, edino campolongo je pussy s samo 1850m



Giau - sem imel v spominu, da je ene 200 m nižji, tako da se mi je malo vleklo

cortina



Proti vrhu Falzarega



Proti Selli - ne šteje, ker bi moral štartat s Canazeija, da bi blo več višincev


Sella



Iz Gardene proti Corvari - tu sem moral it še enkrat na vrh, ker mi je bil enostavno prelep. Tu me je potem dobila edina ploha, nič resnejšega



tole je pa mislim, da tudi proti vrhu Selle



Fedaia - tu bi se dalo največ časa zabiti, ker je edini prelaz, da ima "zavetje"