|
| Pridružen/-a: 15.02. 2008, 18:27 |
| Prispevkov: 1085 |
| Kraj: Kobarid |
|
|
 Objavljeno: 12 Avg 2014 07:56 |
|
 |
 |
|
|
Počasi prihajam k sebi, čeprov noge so kar lepo težke, tudi danes. Se moram probat malo s kolesom dons peljat. Čeprov se mi bo najbrž prov brezveze ker se ne bom vsaj 55kmh peljal:)
Letošnji Giro je bil krajši, samo tri etape, pa mislim da zarad tega ne prav zlo bolj enostaven. Vse tri dni je letelo. Na momente smo lahko m ed etapo kako rekli in se celo malo pohecal, večinoma pa smo bli le tiho in z odprtimi usti lovili zrak. Predvsem ko so se ceste zožale ali ko so bli pred nami kakšni klančki, ko se je grupa lepo raztegnila in smo bli vsi na rdečem:)
Prvi dan se je klasično začel pred nakupovalnim centrom Friuli. Etapa se je začela s poznanim hupserjem v Pagnacco in sledilo je zelo hitrih prvih 50 min avg 47,4kmh. Bilo je precej poskusov pobegov, med njimi nekajkrat tudi Milko. Vendar se je že tu pokazalo, da je imela Franco Gomme letos res močno ekipo in so praktično vse pokrili. V drugem delo se je nekoliko umirilo, saj smo vsi pričakovali razgiban zaključek etape. Cca 15-20km do clja se je počasi začela borba za pozicije pred predvidenimi hupserji, posledično je hitro narasel tudi ritem. 10km do cilja se je začela serija vzpončkov in spustov, kjer je grupa začela razpadati, vendar je pred zaključnim 1km (10%) vzponom kljub vsemu prišlo cca 50 kolesarjev skupaj. Tu smo bilio tudi še vsi kolesarji Soče. Čeprav sva s Sašotom priključila v zadnjih trenutkih. Ko je začel zadnji vzpon je bil seveda vsak zase, saj je bil zaključek res strm. Zmagal je Matej Lovše in že napovedal resno kandidaturo za končno roza majico. Med nami, se je po pričakovanjih najboljše odrezal Milko, ki je osvojil 16. mesto.
Druga etapa se je začela na ožjih vestah s precej ovinki ter nekaj hupserji. Zelo visok tempo v prvih kilometrih ter nekoliko nesrečna pozicija na repu grupe je Nejca K. spravila v zelo neugoden položal, saj je s še tremi nesrečniki izgubil stik z glavnino. Kljub temu mu je pr cca 15-20km uspelo priklučiti. Na njegovo smolo pa sta sledila dva krajša vzpona (1km in 2km). Čez prvega smo še prišli vsi skupaj, na drugem pa je nastala selekcija. Zadaj smo ostali tudi Nejc K., Sašo in Nejc E. S skupnimi močni smo potem v skupini 10-15 tekmovalcev po 10km lovljenja le uspeli priključiti glavnini. Sledil pa je 16km dlg vzpon na Sello Cereschiatis. Prvih 10km sicer le z naklonom 3%, vendar je visok ritem, saj smo vseskozi vozili okoli 30kmh, kljub temu poskrbel za selekcijo. Tu sva počasi odpadla Sašo in Nejc E. Milk in Nejc K. sta z glavnino prišla do začetka strmejših zadnjih 5km vzpona. Po vrhu je sledil vratolomen spust v Pontebbo, ki je postregel s kar nekaj padci. Najboljši zopet Milko, ki je končal na 14. mestu.
Zadnji dan se je začel in končal z narekovanjem tempa ekipe Franco Gomme, ki ni dopiuščala nobenih pobegov. Povprečna hitrost do vznožja zaključnega vzpona na Montenars je bila kar 46,7kmh. Visoka hitrost, nekaj hupserjev ter na odsekih ozke ceste so posekrbele, da tudi zadnja etapa ni bila "dolgočasna". Seveda pa tudi noge po dveh dneh niso več povsem sveže. Na žalost je imel veliko smolo Milko ki je v zaključku dobil kar dva defekta s čimer je po vodi splavala odlična uvrstitev, ki se mu je obetala po prvih dveh etapah. Na žalost smo ostali člani prepozno opazili, da ga ni v glavnini, ter tako nismo opravili vloge pomočnikov, kot bi lahko (za drugo leto obvezne radio zveze:)
Za konec mislim, da smo bili vsi zadovoljni. Giro je bil lep in naporen. Ekipa je funkcionirala odlično, precej je bilo tudi smeha, predvsem na račun utrujenosti in seveda turističnih počasnih voznikov na cesti, a ne Milko:))) Dirka je bila zopet organizirana na zelo visokem nivoju. Poskrbljeno je bilo tako za varnost kot tudi za odličen občutek pred in po dirki.
Za naslednje leto upam, da bo ekipa ostala vsaj enako številčna, seveda pa bi bilo lepo če bi se nam pridužil še kdo!
|
upam da drugo leto tud jst okusm slast dirke z kolegi 
