Dirke sva se udeležila z Nejcem K. Trasa zelo lepa, precej ovinkov, vendar lepe, na nekaterih odsekih ozke, vendar večinoma nenevarne ceste. Organizacija na zelo visokem nivoju. Na celi dirki, se ni niti enkrat zgodilo, da bi imeli na cesti avto! Skratka samo "uživancija", ki jo je lepo začinil še veter. Sicer zelo toplo, sončno vreme! Se pravi idealni pogoji za hud "suffer"
Na štartu nas je bilo v kategorijah JUNIOR in SENIOR le 47. Kar je že vnaprej dalo vedeti, da ne bo skrivanja v glavnini. Z Nejcem K sva se že v avtu nekako zmenila, da bom tokrat v zaključku jaz pomagal njemu, med dirkom pa poskušam s pobegom. Kar nekajkrat sem se znašel v begu, vendar sem na žalost odločillnega zamudil, saj se je nekje na polovici dirke odpeljala trinasjterica, kateri smo se krog pred koncem močno približali, vendar se nam je potem zopet odpeljala. Celotno dirko, smo se vozili po načelu skok na skok. Neke tempo vožnje praktično ni bilo! Povsem drugače kot na prvih dveh dirkah v Reani.
Zaradi vetra in nenehnih pospeševanj nas je v zadnjem krogu v glavnini, če temu še lahko tako rečemo, ostalo le še 15-20. Na žalost je priključek izgubil tudi Nejc K. Tako sem se v zaključku znašel sam. Ker sem imel noge že precej težke sem se odločil, da se poskusim izgniti šprintu. Dober km do cilja se je začelo taktiziranje in pogledovanje med kolesarji. Prvi je 1,1km do cilja poiskusil kolesar Bambija, za njim se skočil še jaz. 500m do cilja sem ga dohitel in prehitel, ter v cilj prišel SAM!
Na mojo žalost je bilo med 13 ubežniki, deset JUNIORJEV, tako da sem kljub temu ostal brez "špeže". Ostaja pa vleiko zadolvoljstvo s formo in akcijo, ki mi je uspela v zaključku.
Nejc K., bo pa sam opisal svojo pogled. Upam, da mi ne zameri če samo zapišem njegovo izjavo, ko sva se po dirki dobila pri avtu: "Tko pa še nism trpu!"
